[ Pobierz całość w formacie PDF ]
vo, mi je nato pomignil, naj prinesem.
Poskoil sem in jima v naglici postregel.
Trkljal sem in polival, saj me je bliina tokrat res zdro-
bila. Namakal sem v ganje prste, ki so 0 e di0 ali po nje-
210
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
govi eni in ni mi 0 lo nikakor v glavo, da so ga na lepem
kar spustili. Vsaj na tihem sem namre e zael verjeti,
da se mu je kljub lisja0 tvu in vsem botrom konno za-
taknilo. A bilo je pa oitno, kar je Bronja vekrat tona
omenila: bil je, Lepec, sila gladka in zmuzljiva riba. Ro-
gal se je vsem in vsemu, tako pa tudi mojim norim
upom, da ga bo le na0 la kaka trda in pravina roka.
Ko ima hudi mlade, je zavzdihnil kot bi mi bral
misli! in je zvrnil v eni sapi.
Ja, je krehnil Gaja0 . Jih ima za hasek, je prikimal.
Potem pa 0 e tole, je segel v ep in izvlekel ceneni pla-
stini plinski vigalnik z reklamnim napisom Pleskarst-
vo in soboslikarstvo Zrinski. Na0 el sem v spalnici, ga je
pomenljivo in previdno poloil na mizo. Takoreko v
lastni postelji, prosim, je stisnil zobe in je bolee pogolt-
nil.
Pridihnil sem in si skorajda e izdajalsko zatipal po
epih.
Bil je to kajpada vigalnik, s katerim sem si te dni pri-
igal in tudi mojster ga je najverjetneje prepoznal. A
njegov obraz je tokrat ostal miren. Nagnil se je k vigal-
niku, kot bi ga bil ovohal, nato pa se je vpra0 ujoe zazrl
v Lepca in je rekel samo: Ne razumem?
Saj ni kaj razumeti, je suho dejal oni. Nikoli si ni nihe
v hi0 i priigal s plastiko, je s pogledom pokazal na ko-
vinski vigalnik z napisom Ronson, ki ga je bil prejle od-
211
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
loil na 0 katlico s cigaretami. Tudi ni pri meni nihe ni-
kdar kadil v postelji, je iztisnil z zategnjenimi, neuboglji-
vimi ustnicami.
Daj, daj, prosim!? je nejevoljen odmahnil mojster. To
si pa res za lase privlekel, je zatipal po novi cigareti in si
jo je nato prigal z osumljenim vigalnikom. Tole pa e
ni nikakr0 en dokaz, da ga je enska medtem srala, ga je
nekajkrat preobrnil v dlani. Zdaj mi samo 0 e reci, da je
po tvoje 0 la kar s tem Zrinskim, pa bom res mislil, da se
ti je od vsega e zme0 alo? se je posmejal in je odvrgel
vigalnik med 0 aro na okenski polici.
Lepec si je pogrizljal ustnico in se zazrl v prazno. Zde-
lo se je vsaj za hip, da je sku0 al verjeti in da mu je godila
tolaba, a kmalu je nato spet zasrepel in je z raskavim
glasom rekel: Pride as, ko ve ne i0 e0 dokazov in jih
tudi ne potrebuje0 . Stvari so ti kratkomalo jasne in ve0 ,
da so resnino take, kot se ti je e ves as zdelo. enska
je snela uzdo in je zdaj v drugem svetu, ti pa se lahko
lepo poasi jebe0 in zdraven moli0 . A povem ti, tu, kot
me vidi0 : izbezal bom jaz tega hudia, pri0 el mi bo e on
na mino. Potem pa: vedelo se bo poslej tu dale naoko-
li, kdo je Lepec in kako se nagovarja njegovo eno!
212
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
65.
o sva konno ostala sama, se je mojster spet zna0 al
Knad Lajko. Razbrcal ji je posode s hrano, ki da jo je
izbirna pustila, jo privezal dale od njenega golfa in ji
zagrozil, da bo za kazen odslej spala pod vedrim nebom.
Nato je na du0 ek izpil ganje, ki ga je bilo vsaj 0 e za tri
prste in je zabuljen kot elva dolgo sedel za mizo. Bil
sem mu otroje hvaleen za igro, ki jo je uprizoril Lepcu
in razumel sem njegovo nemono jezo, saj je bila v
mnogoem sorodna moji. Kljub temu sem se raje mole
umaknil v delavnico in sem dregal v motorju, pa erav-
no nisem imel pojma o okvari in popravilu. Slutil sem
namre, da mu bo prej ali slej povsem prekipelo in da
bo takrat 0 e najbolje beati. Pa je pri0 el potem, posvem
proti priakovanju, usihel in poklapan, kakor bi sploh
komaj 0 e hodil, in je izrekel iz neke votle in vlane glo-
bine: Serjete ga, fantje, na debelo ga serjete! Nato je po-
asi razgrnil krpo in je poloil predme pi0 tolo ter sedem,
osem raztresenih drobnih nabojev.
Pi0 tola? sem zinil.
Kaj pa? je zmignil.
213
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
Bilo je v njegovih drobnih oeh nekaj, kar me je stres-
lo: zrl je zdaj vame, kot bi gledal usodo. Malce morda
otono, in tudi morda negotovo, a vendar predvsem
zbogano z dogodki, ki naj sledijo, kakor je pa zapove-
dano in kot torej mora. Nikoli si nisva bila tako blizu in
nikoli tudi 0 e ne tako tiha. alost, ki sem jo e od jutra
tovoril skozi megleno jesensko sti0 je, nama je bila mor-
da zdaj res lahko celo skupna.
Brez zveze, sem 0 epnil.
Brez zveze, seveda, je za spoznanje prikimal. Nihe si
ni tega elel. Nihe tudi ni tega prosil. Pa je vendar zdaj,
menim, prepozno za kako veliko pamet, je pomeiknil,
e0 , vzemi.
Ne morem, sem mu zagrnil krpo.
Nihe te ne bo tu meni pospravil kot zajca, je dejal
zdaj na lepem trdo in mi jo je poloil v naroje. Pravil
bom lahko vsaj potem, da si se branil, se je sku0 al na-
smehniti. Rekel bom lahko celo tam ez leta: bila sta kot
Bonnie in Clyde, le da 0 e malo bolj utrgana, je konno
nekako pregriznil alobo. Zabarikadirala sta se tu pri
meni in ona je ves as pela:
Neko bosta skupaj umrla.
In bosta skupaj pokopana.
Vsi bodo alostni.
214
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
Se ne spomni0 iz filma? Star sem bil kot zdaj ti, tam ne-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]