[ Pobierz całość w formacie PDF ]
smejala.
Zares! Ker ste tako hudo neumen! beseda e se spom-
nim nanjo, se smejem do solz!
Ne smejte se! Ne bodite veseli! je prosil Kaur. Ni mi
veselo pri srcu, kadar je smeh na va0 ih ustnicah! Nocoj, Min-
ka, nocoj ne bodite veseli! Poslednjikrat vas vidim zdaj
vem v svojem srcu, kakor da bi mi bil Bog razodel!
Kako bi se ne smejala, ko govorite tako udno? Pa e ne-
ete, se ne bom smejala! Ali je tako prav?
Strnila je obrvi, stisnila ustnice, nabrala obraz v resne
gube in bruhnila v glasen smeh.
Kdo bi bil resen, e stoji pred vami?
Prijel jo je za roko in se je nasmehnil sam, toda v njegovem
nasmehu ni bilo radosti.
53
MARTIN KAUR
BESeDA
Bolj vas ljubim, nego smem. Prevelika je moja ljubezen,
zato je sme0 na. Toda smejte se! udo lep je va0 obraz, kadar
je vesel, in nikoli se bolj ne ble0 e va0 e oi...
Takoj se je zresnil njen obraz.
emu govorite tako modro, poasi, slovesno kakor duh
opolnoi? To ni lepo, kvejemu da je sme0 no. Enkrat je lepo
tako kakor je pesem lepa, e jo bere lovek enkrat. Ampak
zmerom: b & b & b kaj je tisto? lovek objame, polju-
bi, in se zasmeje konec!
Ne bodite hudi name! Rekel sem, da vas ljubim preve.
Pozabite na tisto ,preve in mislite samo, da vas ljubim!
Trepetal je, njegove oi so bile rosne in so prosile.
Minka je bila razmi0 ljena; ne vesel ni bil njen pogled in ne
zlovoljen.
Kdaj pa mislite odtod?
Odkod? se je prestra0 il Kaur.
No, iz Zapolja! Saj pojdete menda stran? Pravijo.
Ne vem 0 e. Kmalu!
No! Kamor pa pojdete & ne mislite ni hudega o meni!
Saj pridete morda 0 e k nam?
Ponudila mu je roko.
Kaj je to slovo, Minka? je vzkliknil Kaur.
Kaj pa 0 e drugega? se je zaudila in se je takoj zasmeja-
la.
Uprla je roke ob boke, vzdignila je obraz in je napela ust-
nice.
No?
Poljubil jo je in je stal trepetajo pred njo.
In niesar ve, Minka?
Kaj pa 0 e? Kako ste sitni! Torej 0 e enkrat!
54
MARTIN KAUR
BESeDA
Ni ve!
Pogledal ji je v obraz z globokimi, plahimi omi in se je
poasi okrenil.
Zbogom, Minka!
Zbogom!
Ni mogoe! Ni mogoe tako! je mislil in je postal in se je
ozrl.
Privzdignila si je bila krilo in se je vraala po blatni stezi
proti lopi.
Hej, gospodina Minka! je zaklical. Kaj ne priakujete
nekoga?
Seveda! je odgovorila z glasnim smehom in ga je po-
zdravljala z roko; njen beli obraz se je svetil iz sence, od ne-
vidne lui obarjen.
Kaur je omahnil, zajeal je in je hitel iz parka. Ne misli, ne
ustva; do blatne poti, do velike ceste.
Hitel je skljuen; pot mu je oblival obraz.
Tam kak0 en kraj je tam?
Dospel je v Zapolje. Krme so bile 0 e razsvetljene; tam so
sedeli gostje, v gorki izbi, v svetli lui; smejali so se in so se
razgovarjali in niso poznali alosti.
Odprl je duri; v gosposki izbi, za belo pogrnjeno mizo je
sedelo samo troje gostov; uiteljica, mlada okrogla enska z
ivahnimi, prekanjenimi omi in lepim podbradkom; zaspa-
ni, nerodni, in neobriti davni praktikant in uitelj Ferjan.
Odkod pa ti? je skoil Ferjan izza mize. Svetil se mu je
rdei obraz in oi so se mu lesketale. Kak0 en pa si? Ali ti je
slabo? Ves bled si! Ves blaten! Odkod pa prihaja0 ?
Stiskal mu je roko in ga je vlekel k mizi. Kam sem pri0 el?
je vpra0 al Kaur. Ferjan se je zagrohotal.
55
MARTIN KAUR
BESeDA
Pijan je, bratci, pijan! Kam si pri0 el? V Mantovo si pri0 el!
V kraj svoje slave in asti! No, sdi, idealist! Kaj? Kam pa?
Kaur se je bil okrenil, da bi 0 el.
Nikamor! Pil bo0 z mano! Saj si obljubil, da bova pila,
preden pojde0 ! No, praktikane ti zaspano! To je Kaur; saj
se 0 e ne poznata ne!
Vseeno je, e se poznata ali ne! Spi dalje!
Kaur je slekel suknjo in je sedel za mizo. Ostal sem, ker
si me vabil, Ferjan; drugae pa bi bil nocoj raj0 i doma!
Kaur je gledal v mizo in je naslonil glavo ob dlan.
Saj res ni vseeno! je izpregovorila uiteljica. Zaradi take
malenkosti ni treba loveka preganjati! Tudi meni bi ne bilo
blago pri srcu!
To je vse lepo in ti dela veliko ast, gospodina Matilda,
je govoril Ferjan slovesno, ampak stanovske rei ne sodijo
v krmo! Poznam te, Kaur! Tista komedija te ni razdraila
kaj te je torej razdrailo?
Kaur se je ozrl nanj z mirnim, globokim pogledom in ni
odgovoril.
No, torej pustimo! Kar je pod sodom, za to se ne briga-
mo! Vsak lovek ima svojo zakristijo; in tam nima ljudstvo
ni opraviti! Tudi jaz jo imam!
Uiteljica se je ozrla smehljaje na Kaurja. Pravijo, da ste
imeli radi Minko iz Bistre?
Rad sem jo imel!
In 0 e?
Rad jo imam!
To je mo0 ka beseda! je vzkliknil Ferjan in je udaril s
pestjo ob mizo.
Zdaj ima tistega inenirja? je pra0 ala uiteljica.
56
MARTIN KAUR
BESeDA
Ne vem! je odgovoril Kaur in ustnice so mu trepetale.
e se imata rada, je zelo lepo. Jaz jo imam rad, kakor sem jo
imel!
Ferjan je izpil na du0 ek poln kozarec in je vzkipel.
Ti, Matilda, baba! e ga ne bo0 takoj pustila na miru, te
vrem na cesto! Kaj pa tebe briga, kóga ima rad in kóga ne?
Ali gleda0 sama za njim? A? Ali gleda0 za njim? Saj te 0 e ne
vidi ne; preve je pameten.
Praktikant se je zdramil in je iztegnil roko preko mize.
Pameten je! Pameten!
Takoj se je razsrdil Ferjan nad njim.
Ali bo0 tiho, ti, ki te nobeden ni ne pra0 a? Spi!
Praktikant je zaspal.
Francka! je klical Ferjan. Zakleni vrata, da ne bo vsak
smrkavec poslu0 al, kaj pone gospoda!
Jaz pojdem, Ferjan! se je vzdignil Kaur. Nenadoma se
je izpremenil Ferjanov obraz; zaupen je bil in skoro plah. Pri-
jel je Kaurja za roko in ga je posadil poleg sebe.
Ti! Ti! Kaj misli0 , da si ti sam? Kaj misli0 , da nisem bil celo
jaz neko, kakor si ti nocoj in kakor si bil v nedeljo zveer?
Ve0 , jaz sem drugae pijanec jaz sem ti lagal, ne moj nos
ampak to verjemi, da bi ti ne bil mogel tako govoriti v ne-
deljo, e bi mene ne bilo na svetu. Ti misli0 ozdraviti svet na-
enkrat, kar pav0 alno jaz pa pijem in dam samo asih kak-
0 en homeopatien pra0 ek, zdaj temu, zdaj onemu; vzame ga
in 0 e ne ve ne, kaj je dobil. To ni moja metoda, ne! Kaj meto-
da! Moja natura je! Neem, da bi me kdo motil pri pijai! In
tudi krem ne maram menjati! Zdaj dolenjca, zdaj vipavca,
nazadnje celo 0 tajerca ne! Za take rei nisem ustvarjen! &
Pa emu to? je vpra0 al Kaur zauden.
57
MARTIN KAUR
BESeDA
Res! Nepotrebno je!
[ Pobierz całość w formacie PDF ]