[ Pobierz całość w formacie PDF ]

smejala.
�Zares! Ker ste tako hudo neumen! beseda  �e se spom-
nim nanjo, se smejem do solz!�
�Ne smejte se! Ne bodite veseli!� je prosil Ka�ur. �Ni mi
veselo pri srcu, kadar je smeh na va0 ih ustnicah! Nocoj, Min-
ka, nocoj ne bodite veseli! Poslednjikrat vas vidim  zdaj
vem v svojem srcu, kakor da bi mi bil Bog razodel!�
�Kako bi se ne smejala, ko govorite tako �udno? Pa �e ne-
�ete, se ne bom smejala! Ali je tako prav?�
Strnila je obrvi, stisnila ustnice, nabrala obraz v resne
gube in bruhnila v glasen smeh.
�Kdo bi bil resen, �e stoji pred vami?�
Prijel jo je za roko in se je nasmehnil sam, toda v njegovem
nasmehu ni bilo radosti.
53
MARTIN KA�UR
BESeDA
�Bolj vas ljubim, nego smem. Prevelika je moja ljubezen,
zato je sme0 na. Toda smejte se! �udo lep je va0 obraz, kadar
je vesel, in nikoli se bolj ne ble0 �e va0 e o�i...�
Takoj se je zresnil njen obraz.
��emu govorite tako modro, po�asi, slovesno kakor duh
opolno�i? To ni lepo, kve�jemu da je sme0 no. Enkrat je lepo
tako kakor je pesem lepa, �e jo bere �lovek enkrat. Ampak
zmerom: b� & b� & b�  kaj je tisto? �lovek objame, polju-
bi, in se zasmeje  konec!�
�Ne bodite hudi name! Rekel sem, da vas ljubim preve�.
Pozabite na tisto ,preve� in mislite samo, da vas ljubim!�
Trepetal je, njegove o�i so bile rosne in so prosile.
Minka je bila razmi0 ljena; ne vesel ni bil njen pogled in ne
zlovoljen.
�Kdaj pa mislite odtod?�
�Odkod?� se je prestra0 il Ka�ur.
�No, iz Zapolja! Saj pojdete menda stran? Pravijo.�
�Ne vem 0 e. Kmalu!�
�No! Kamor pa� pojdete & ne mislite ni� hudega o meni!
 Saj pridete morda 0 e k nam?�
Ponudila mu je roko.
�Kaj je to slovo, Minka?� je vzkliknil Ka�ur.
�Kaj pa 0 e drugega?� se je za�udila in se je takoj zasmeja-
la.
Uprla je roke ob boke, vzdignila je obraz in je napela ust-
nice.
�No?�
Poljubil jo je in je stal trepetajo� pred njo.
�In  ni�esar ve�, Minka?�
�Kaj pa 0 e?  Kako ste sitni! Torej 0 e enkrat!�
�54
MARTIN KA�UR
BESeDA
�Ni� ve�!�
Pogledal ji je v obraz z globokimi, plahimi o�mi in se je
po�asi okrenil.
�Zbogom, Minka!�
�Zbogom!�
�Ni mogo�e! Ni mogo�e tako!� je mislil in je postal in se je
ozrl.
Privzdignila si je bila krilo in se je vra�ala po blatni stezi
proti lopi.
�Hej, gospodi�na Minka!� je zaklical. �Kaj ne pri�akujete
nekoga?�
�Seveda!� je odgovorila z glasnim smehom in ga je po-
zdravljala z roko; njen beli obraz se je svetil iz sence, od ne-
vidne lu�i ob�arjen.
Ka�ur je omahnil, zaje�al je in je hitel iz parka. Ne misli, ne
�ustva; do blatne poti, do velike ceste.
Hitel je sklju�en; pot mu je oblival obraz.
�Tam  kak0 en kraj je tam?�
Dospel je v Zapolje. Kr�me so bile 0 e razsvetljene; tam so
sedeli gostje, v gorki izbi, v svetli lu�i; smejali so se in so se
razgovarjali in niso poznali �alosti.
Odprl je duri; v gosposki izbi, za belo pogrnjeno mizo je
sedelo samo troje gostov; u�iteljica, mlada okrogla �enska z
�ivahnimi, prekanjenimi o�mi in lepim podbradkom; zaspa-
ni, nerodni, in neobriti dav�ni praktikant in u�itelj Ferjan.
�Odkod pa ti?� je sko�il Ferjan izza mize. Svetil se mu je
rde�i obraz in o�i so se mu lesketale. �Kak0 en pa si? Ali ti je
slabo? Ves bled si! Ves blaten! Odkod pa prihaja0 ?�
Stiskal mu je roko in ga je vlekel k mizi. �Kam sem pri0 el?�
je vpra0 al Ka�ur. Ferjan se je zagrohotal.
55
MARTIN KA�UR
BESeDA
�Pijan je, bratci, pijan! Kam si pri0 el? V Mantovo si pri0 el!
V kraj svoje slave in �asti! No, s�di, idealist!  Kaj? Kam pa?�
Ka�ur se je bil okrenil, da bi 0 el.
�Nikamor! Pil bo0 z mano! Saj si obljubil, da bova pila,
preden pojde0 !  No, praktikan�e ti zaspano! To je Ka�ur; saj
se 0 e ne poznata ne!
Vseeno je, �e se poznata ali ne! Spi dalje!�
Ka�ur je slekel suknjo in je sedel za mizo. �Ostal sem, ker
si me vabil, Ferjan; druga�e pa bi bil nocoj raj0 i doma!�
Ka�ur je gledal v mizo in je naslonil glavo ob dlan.
�Saj res ni vseeno!� je izpregovorila u�iteljica. �Zaradi take
malenkosti ni treba �loveka preganjati! Tudi meni bi ne bilo
blago pri srcu!�
�To je vse lepo in ti dela veliko �ast, gospodi�na Matilda,�
je govoril Ferjan slovesno, �ampak stanovske re�i ne sodijo
v kr�mo! Poznam te, Ka�ur! Tista komedija te ni razdra�ila 
kaj te je torej razdra�ilo?�
Ka�ur se je ozrl nanj z mirnim, globokim pogledom in ni
odgovoril.
�No, torej pustimo! Kar je pod sodom, za to se ne briga-
mo! Vsak �lovek ima svojo zakristijo; in tam nima ljudstvo
ni� opraviti! Tudi jaz jo imam!�
U�iteljica se je ozrla smehljaje na Ka�urja. �Pravijo, da ste
imeli radi Minko iz Bistre?�
�Rad sem jo imel!�
�In 0 e?�
�Rad jo imam!�
�To je mo0 ka beseda!� je vzkliknil Ferjan in je udaril s
pestjo ob mizo.
�Zdaj ima tistega in�enirja?� je pra0 ala u�iteljica.
�56
MARTIN KA�UR
BESeDA
�Ne vem!� je odgovoril Ka�ur in ustnice so mu trepetale.
��e se imata rada, je zelo lepo. Jaz jo imam rad, kakor sem jo
imel!�
Ferjan je izpil na du0 ek poln kozarec in je vzkipel.
�Ti, Matilda, baba! �e ga ne bo0 takoj pustila na miru, te
vr�em na cesto! Kaj pa tebe briga, kóga ima rad in kóga ne?
Ali gleda0 sama za njim? A? Ali gleda0 za njim? Saj te 0 e ne
vidi ne; preve� je pameten.�
Praktikant se je zdramil in je iztegnil roko preko mize.
�Pameten je! Pameten!�
Takoj se je razsrdil Ferjan nad njim.
�Ali bo0 tiho, ti, ki te nobeden ni� ne pra0 a? Spi!�
Praktikant je zaspal.
�Francka!� je klical Ferjan. �Zakleni vrata, da ne bo vsak
smrkavec poslu0 al, kaj po�ne gospoda!�
�Jaz pojdem, Ferjan!� se je vzdignil Ka�ur. Nenadoma se
je izpremenil Ferjanov obraz; zaupen je bil in skoro plah. Pri-
jel je Ka�urja za roko in ga je posadil poleg sebe.
�Ti! Ti! Kaj misli0 , da si ti sam? Kaj misli0 , da nisem bil celo
jaz neko�, kakor si ti nocoj in kakor si bil v nedeljo zve�er?
Ve0 , jaz sem druga�e pijanec  jaz sem ti lagal, ne moj nos
 ampak to verjemi, da bi ti ne bil mogel tako govoriti v ne-
deljo, �e bi mene ne bilo na svetu. Ti misli0 ozdraviti svet na-
enkrat, kar pav0 alno  jaz pa pijem in dam samo �asih kak-
0 en homeopati�en pra0 ek, zdaj temu, zdaj onemu; vzame ga
in 0 e ne ve ne, kaj je dobil. To ni moja metoda, ne! Kaj meto-
da! Moja natura je! Ne�em, da bi me kdo motil pri pija�i! In
tudi kr�em ne maram menjati! Zdaj dolenjca, zdaj vipavca,
nazadnje celo 0 tajerca ne!  Za take re�i nisem ustvarjen! & �
�Pa �emu to?� je vpra0 al Ka�ur za�uden.
57
MARTIN KA�UR
BESeDA
�Res! Nepotrebno je!� [ Pobierz całość w formacie PDF ]